” Novogoriška zasedba Avtomobili je po več kot 30 letih še vedno najbolj doma tam, kjer jo vsi tudi najraje vidimo – na odru. Njihovi redki koncerti so vedno poslastica nežno božajoče rockerske melanholije, ki je bila nekdaj poznana po vsej Jugoslaviji. Brata Marko in Mirko Vuksanović sta zajadrala v petdeseta, Avtomobili pa so lani, kot vemo, z velikim koncertom v Cankarjevem domu zaznamovali 30-letnico delovanja. Pevec Marko se takrat dokaj očitno ni mogel otresti treme pred velikim odrom, čeprav je tudi tokrat na Orto festu, ki je pravzaprav “dnevna soba” v primerjavi s preostalimi prizorišči, potreboval nekaj časa, da se je nekoliko bolj sprostil in le nekako dojel, da mu občinstvo pravzaprav je iz rok. Po svoje je res živa legenda in se mu ni treba vznemirjati, njegova navidezna negotovost pa zagotovo ni neka preračunljivost, temveč kvečjemu otrok v njem, ki mu očitno ne da miru in ki ga mora na vsakem koncertu čez drn in strn pripeljati v trgovino s sladkarijami.
Na Avtomobilih se vedno zbere posebna klientela. Od starih prijateljev benda in dolgoletnih oboževalcev, ki so po vseh letih že dejansko stari, pa do mlade krvi, ki jih je odkrila precej generacij pozneje. Zanimivo je tudi, da izstopajo samska dekleta in ženske, ki sta jim glasba in besedilna sporočilnost ter poetičnost benda očitno zelo blizu. Pesmi z zadnjega albuma Pozna pomlad se ob boku legendarnih starejših skladb, kot so Ona nosi uniformu, Skozi leta, Ljubezen ne stanuje tu, Hvala za pisma, Gospodar, Sama, Enkrat v življenju, V mrzlih dvoranah, počutijo prav domače in se dejansko zelo dobro “zakamuflirajo” v njihov repertoar.”
Celoten članek (beri dalje):
www.24ur.com/avtomobili-ce-nas-imajo-za-legende-upamo-da-zaradi-glasbe-ne-zgolj-vztrajnosti.html
Avtor: Boštjan Tušek
Foto: Miro Majcen
